DNEVNIK DELAVNICE 3

Delavnica od 18.05. v KOZ, pri 30 stopinj Celzija, prisotni: Barbara, Mija in Dimitar. Sara se je opravičila, ker je morala odpotovati in jo ne bo na dveh delavnicah. Mija, ki živi na Tolminskem in ji je narava "bogom dana", pri roki, postreže s svojimi novi haikuji:

1.

Zelene trave.
Senca črna nad menoj
zatrese srce.

Avtorica: MIJA
Kigo: zelena trava (pomlad)
Komentar: Avtorica pove, da je haiku napisala po zelo neprijetnem srečanju z orlom ("z zverino") in po preživljenem hudem strahu. Tema me spominja na sloviti haiku Takahame Kjošija (1874-1954), učenca in naslednika Masaoke Šikija (1867-1902) -ustanovitelja haikuja kod sodobne literature, ki je zagovarjal "shasei" - objektivno skico, kot haikuističen pristop takrat modernem zahodnjaškem realizmu. Čeprav se Šikijeva šola razdeli na dve smeri, od katerih je ena izrazito spiritualno naravnana ( Kavahigaši Hekigoto) je ravno Kjoši Takahama zapisan kot ustanovitelj sodobne "neo-klasične" šole, ki se prizadeva za ohranitev japonskih vrednot v haikuju. Ustanovil je pravilo fiksne forme (yuki-teikei) in haiku opredelil kot kacho fuei (dobesedno: ptice in rože - kar hoče povedati, da haiku mora ostati navezan na naravo, ker japonsko-kitajska kultura izhaja iz harmoničnega prepletanja človeka z naravo. Kjošijev koncept je bil torej "anti-zahodnjaški", proti prevzemanju zahodnjaških vrednot v haikuju).
Eden najbolj znanih Kjošijevih haikujev, tisti, ki govori o preživljenem strahu pri pesnikovem srečanju z kačo:

Kača je utekla--
oči ki so me opazile,
ostanejo v travi.

Kjoši Takahama (1874-1954)

(Prevod: Dimitar in Alma Anakiev)

Ta Kjošijeva mojstrovina pripoveduje o trenutku strahu, ki ne izgine ampak ostane živeti. Strah je za Kjošija arhetip - njegov strah in strah kače, univerzalni strah. Primerjava haikujev je zanimiva. V Mijinem haikuju ne vemo čigava je senca - kaj zatrese srce, torej slika ni popolnoma jasna, ker manjka orel. Zapišimo možno verzijo z orlom:

1/a.
Zelena trave.
Črna orlova senca
zatrese srce.

Šele zdaj je primerjava mogoča: v Kjošijevem haikuju je "kača" iztočasno subjekt in kigo, pri Mijinem je "orel/orlova senca" subjekt, dočim je kigo "zelena trava". Trava se pojavi tudi pri Kjošiju ampak le kot motiv. Tretji verz "zatrese srce" je nezaželjena zahodnjaška pesniška prispodoba za strah (precej razširjena in stereotipna). Zanimiva je primerjava te metafore z Kjošijevim "oči ostanejo v travi". Kaj če bi se poskusili znebiti zahodnjaške metafore in zapisati haiku v stilu mojstra Kjošija? Pri tem nam bo pomagala opredelitev besede "orel" za kigo, ker orla ni v nižinah, le na gorah, gorništvo pa je kigo za poletje. Če je ta trditev točna, potem lahko in mirno zapišemo takole:

1/b.

Zakričim, orel
se oddalji... Njegova
senca v travi.

1/c.
Zakričim, orel
odleti -- še vedno
senca v travi

...

Pouk v tej zgodbi je naslednji:
1. Veliko, veliko časa posvetiti izbiri kigoja. Nikoli mehanično in avtomatično. Veliko razmišljati o kigoju. Premišljevanje kigoja je esencialno delo v haikuju.
2. Osvobajati se stereotipov zahodnjaške poetike; izražati se preprosto in sveže.

2.
Ob vonju kopriv
vijoličast oklep hrošča
išče pot domov.

Avtorica: MIJA
Kigo: hrošč (pomlad)
Komentar: Pastoralen haiku v katerem sta dva kigoja (drugi je kopriva). V takšni situaciji zmeraj opredelimo glavni kigo. Tukaj je hrošč, ker je subjekt haikua. To, da oklep "sam" išče pot domov je zelo poetično, obenem resnično, ker za hrošče res lahko rečemo:"sam oklep ga je". Gre za zelo haikuistično pesniško figuro SINEGDOHA - zvrst metonimije, v kateri pesnik sledi principu pars pro toto (del govori o celoti), tukaj oklep o hrošču.
Poetično opažanje, dobro zapisan haiku.

3.
Je trobentica,
pisan kot mavrica-
modri encijan

Avtorica: MIJA
Kigo: encijan (poletje)
Komentar: zanimiva slika v kateri so tri besede kigo: trobentica, mavrica, encijan - kar je nenavado, ni pa nemogoče. Ogriginalnosti temu haikuju ne manjka in igrivosti, spremembe stališča. Sigurno se ga da tudi drugače zapisati, odvisno od tega kaj je avtorica hotela povedati. Ta haiku govori o tem, da je encijana nemogoče opisati...! Na žalost, premalo vem o encijanovi naravi, niti to ne vem ali sem ga kdaj srečal -- ne morem, torej, presojati resničnost tega haikuja - v pesniškem smislu bi to celo znalo biti resnica. Ker sta mavrica in encijan kigo za poletje, trobentica pa za pomlad, neskladje dela ta haiku ekspresivnim, v njem je tudi določena napetost.

4.
Na travniku
z nečakom prisluhneva
brenčanje čričkov.

Avtorica: BARBARA
Kigo: črički (jesen)
Komentar: Avtorica je pred tem povedala, da med delavnicama ni pisala haikujev, potem pa kar naenkrat citirala haiku po spominu. Ta haiku je primer za shasei in kacho fuei. Prisotna sta človešli element (nečak) in narava. Dva istosmerna kigoja (travnik, črički). Če bi zamenjali kigo "na travniku", za izrazom, recimo "na pločniku" v pesmi bi takoj nastala napetost med urbanim in naravnim. Črički bi postali nedosegljivi, daleki. Tukaj pa haiku govori o ujetem trenutku harmonije z naravo, ki ni samo to ampak tudi vsebuje sentiment družine. Z drugimi besadami: dvojna idila. Haiku je zapisan točno in preprosto v formi: 4,8,5 - 17 zlogov.

Temu že impozantnem številu haikujev avtorjev z delavnice dodam še moj haiku, ki sem ga ravnokar zapisal:

5.

Krivoverca, pes
in jaz, nagnana pod streho.
Pomladni dež.

Avtor: DIMITAR
Kigo: Pomladni dež

Komentar: Sredi premišljevanja o krivovercih pri kacho fuei me je presenetil dež in nagnal skupaj s psom pod streho. Potem sem začel premišljevati ali sem tudi jaz krivoverec? Odgovor je bil - ne, morda je ta pes krivoverec...? Ali pa oba? Haiku je zanimiv zaradi zelo močne besede "krivoverec" in njenega superponiranja naravi. V njem je tudi kanček humorja. Seveda, motiv za ta haiku je v situaciji da sva skupaj s psom v enem trenutku izgledala kod da sva nekaj zgrešila ko naju je dež nagnal v kot. In kaj je tema tega haikuja? Človek se je oddaljil od narave, to hoče reči ta haiku, pes ni, čeprav z človekom deli isto situacijo, isto naravo. V ozadju je tudi moj občutek "krivde" zaradi različnih in zelo resnih eksperimentov v haikuju (neskladnih z kacho fuei). Torej, ta haiku izraža kompleksna čustva. Ritem: 5,8,4, torej -17 zlogov.

BRANJE IN ANALIZA HAIKUJEV: Issa Kobayashi, povdarek na religijskem ozadju.

Issa Kobayashi (1763-1827)

Sneg se topi -
vas je preplavljena
z otroki

V cvet slaka
porinila svoj nosek
mejhna deklica

O, turški nagelj-
zakaj si se zlomil,
zakaj si se zlomil

Prva kresnička-
pazi se, onesnažen
je mestni zrak

Majhen vrabček-
pojdi s poti, umakni se,
gre gospodar konj.

Ne ubij muhe !
Glej kako lomi roke,
lomi noge

Majhna žabica,
ne beži, ne boj se...
Issa je tu, veš.

Pridi vrabček,
brez očeta in mame-
poigrajva se!

Moja koliba:
že od davnih časov
tukaj pojejo žabe

Mravlja steza-
prihaja iz oddaljenih
vrhov oblakov

V boljših časih
bi povabil na kosilo
še eno muho

Jaz zdaj odhajam-
ljubite se, uživajte
muhe moje kolibe

Moja Marjetka
niti malo ji ni mar
kako izgleda

(Prevod: Dimitar Anakiev)