OZAKI HOSAI 尾崎 放哉 (1885-1926) „ZEN HAIKU“
Večer.
Na eni nogi vrabec
šepa po poti
Ribji trgovec
zavpije ime vsake ribe
v sonce
Žeblji
v zaboju za orodje
vsi zakrivljeni
Nagrobnik
tako težak
nekomu pod njim
Ničesar ni
v predalu moje mize.
Odprem in zijam
Prišla je pomlad!
Veliki naslov
v časopisu
Na morski peščini
se vrtim naokrog
-ne vidim svojih odtisov
Na steni
ženska z naslovnice
še joče
Vsa vrata
so zaprta in soba je
povsem sama
V mojih pesteh
malo topline:
vrabec, ki sem ga spustil
Celo smetarji
ne hodijo mimo mene.
Novoletni večer.
Medtem ko zvonec
in vernik pojeta
noč mineva
Pomlad v hribih.
Izza njih se je začel dvigati
steber dima
Tudi ko kašljam, sam
Večer.
Na eni nogi vrabec
šepa po poti
Ribji trgovec
zavpije ime vsake ribe
v sonce
Žeblji
v zaboju za orodje
vsi zakrivljeni
Nagrobnik
tako težak
nekomu pod njim
Ničesar ni
v predalu moje mize.
Odprem in zijam
Prišla je pomlad!
Veliki naslov
v časopisu
Na morski peščini
se vrtim naokrog
-ne vidim svojih odtisov
Na steni
ženska z naslovnice
še joče
Vsa vrata
so zaprta in soba je
povsem sama
V mojih pesteh
malo topline:
vrabec, ki sem ga spustil
Celo smetarji
ne hodijo mimo mene.
Novoletni večer.
Medtem ko zvonec
in vernik pojeta
noč mineva
Pomlad v hribih.
Izza njih se je začel dvigati
steber dima
Tudi ko kašljam, sam
(Prevod: Dimitar Anakiev)