DNEVNIK DELAVNICE 5

Delavnica 01.06. spet poteka v bifeju teniškega kluba v Tivoliju. Prisotni: Aljaž, Sara in Dimitar. Par kapljic dežja nam bolj ugaja kot ne, beremo in komentiramo nove haikuje:

Zavetje hrasta.
Grizem ledeni dež,
švigajo strele

Avtor: Aljaž
Kigo: strela (poletje)
Komentar: Zanimivost tega haikuja, ki opisuje meteorološke dogodke po zadnji haiku delavnici, je glagol "grizem". Zakaj pesnik "grize" led? Ne vemo točno, ampak uporaba tega glagola na tem mestu vsekakor prinese določeno vzdušje in pomen - predvsem nekakšno egzistencialno dimenzijo, morda krč in egzistencijalno borbo. Dramatičnost povdarijo tudi strele. Ker avtor sebe predstavi edino skozi grizenje, njegova avtorska perspektiva se spremeni iz človeške v "živalsko", kot da bi bil glodalec ( če bi podgane pisale haikuje, verjetno bi napisale nekaj podobnega ). Spomnil sem se na tem mestu haikuja, katerega je mislim da 1681. napisal Bashoo:

Grenek je led,
ki kanalski podgani
vlaži grlo

(prevod: Dimitar Anakiev)

V Aljaževem haikuju se še enkrat pokaže pomen/moč ene same besede v haikuju. V tem haikuju sta dva kigoja: strela in ledeni dež, ki delujeta v nasprotni smeri. Zanimiva je sprememba "toče" v "ledeni dež", ki jo je predlagala Sara. Toča je poletni kigo, dočim "ledeni dež" je kigo za zimo. V tem primeru, ko avtor "grize" je sprememba pesniško učinkovita, ker slika zime povdari egzistencijalno dimenzijo in tesnobo.

Beli oblaki,
zakaj ste tako nagli,
ostanite tu

Avtor: Aljaž
Kigo: beli oblaki ( poletje)
Komentar: Ta romantični haiku izraža pesniško "opijanje" z naravo, z belimi oblaki, ki očitno pesniku veliko pomenijo. Diskusija je bila o tem ali lahko "belina" oblaka opredeli zapisano sintagmo kot kigo. Pesnik je argumentiral "bele oblake" kot poletni kigo, ker oblaki niso deževni (torej spomladanski ali jesenski). Ne vemo če to "znanstveno" drži ampak je določena pesniška logika v razlagi zato smo jo demokratično sprejeli. V nasprotnem primeru bi morali zapisati "poletni oblaki" (ali pa iskati nove in drugačne lastnosti oblakov), kar po številu zlogov ni primerno za prvo vrstico haikuja.

V mrzlem vetru
letijo mlade vrane.
Nebo počrni.

Avtor: Aljaž
Kigo: mrzli veter (zima)
Komentar: Prve dve vrstice ustvarijo zelo živo sliko zato je "nebo počrni" le odvečni komentar,
"logični zaključek" kateremu ni mesto v haikuju. V tretji vrstici bi avtor povzdigniti percepcijo (opaženo) na raven metafore, recimo:

V mrzlem vetru
letijo mlade vrane
proti oblakom

Tako zapisana pesem bi bila metafora (težkega) življenja, iskanja prave poti v slabih okoliščinah. V časih ne vemo takoj zakaj nas je določena slika narave privlekla in potrebujemo več časa, da ugotovimo kaj nam narava "hoče povedati". V takšnem primeru pesem zapišemo v delovni obliki, recimo:

V mrzlem vetru
letijo mlade vrane
XXXXXXXX

kateri se občasno vrnemo skozi nova branja dokler se ne pokaže smisel. Iskanje pesniškega smisla observacij iz narave lahko tudi traja več let: znan primer je Bashova pesem o vrani, katero je Basho pisal in popravljal 4 leta (ali celo 7 let) vse dokler ni prišel do oblike, ki izraža to kar je pesnik (verjetno) čutil in hotel povedati. Torej, včasih se vsebina pokaže v blisku, včasih se pa mora kar precej čakati na dokončni pomen -- krajše poti (logičke) nas takrat ne pripeljejo do željenega cilja.

Turkizno morje-
poknosni galeb stoji
na ostri čeri

Avtorica: Sara
Kigo: galeb (poletje)
Komentar: Prvo vprašanje je: ali je galeb kigo? Sara, ki živi na morju ( Sara je doma v Kopru) trdi da je, ker se ne spomni, da bi po zimi videvala galebe. Tudi če so galebi po zimi, veliko manj so prisotni in zaznavni kot v poletju. Galeb je torej poletna tema. Sarina razlaga se mi zdi relevantna: sprejmemo besedo "galeb" za kigo Slovenskega haiku slovarja ( v japonščini se takšnemu slovarju reče: saijiki). Drugo vprašanje je atribut "ponosni" za galeba. Ta atribut je očitna humanizacija narave, haiku pa pišemo med drugim tudi zaradi "ponaravljanja" človeka, ne pa narobe. Torej, v duhu haikuja bi bilo zapisati sliku brez človeškega posega v naravo (čeprav smo se strinjali da galebi stojijo res "ponosno"). Možno je spremeniti zapis tako, da pove isto ne da bi "humanizirali" galeba, na primer:

Turkizno morje.
Galeb pokočno stoji
na ostri čeri

Vse je isto, le da je galeb oproščen človekovih lastnosti.

Turkizno morje.
Gomon je zasidran ob
vhodu v jamo

Avtorica: Sara
Kigo: gomon (poletje)
Komentar: ugotovili smo da je beseda goman lokalizem za gumenjak, oziroma gumeni čoln. Uporaba lokalizmov je dovoljena in upravičena ker je število sinonimov za določeni kigo, v tem primeru: gumenjak, neomejeno. Haiku deluje na bazi nasprotja odprtega, svetlega morja in zaprte, temne jame. Spomnil sem se svojega haikuja:

Pološka jama.
Tema starejša od noči
je duša gore

Sarin haiku ni animistilen kor moj, temveč podan kot objektivna skica (shasei) ampak jama tudi tu simbolizira nekakšno skrivnost, kot da bi se v njej nahajala skrita duša morja (ali vsaj nekakšna morska skrivnost)

Zeleni hribi.
Sredi hriba vidim
podrto hišo

Avtorica: Sara
Kigo: zeleni hribi (pomlad)
Komentar: Bila je diskusija okrog ponavljanja besed u haikuju. Na delavnici sem citiral po spominu haiku svojega prijatelja, sodobnega japonskega haiku mojstra Ban'ye Natsuishia. V svoji ekspresivni poeziji Ban'ya Natsuishi zelo pogosto vporablja kumulativni efekt ponovljenih besed:

Izza Amerike
je tudi Amerika.
Strela v noči

Avtor: Ban'ya Natsuishi
Kigo: strela (poletje)
Komentar: Ban'ya dvakrat ponovi besedo "Amerika", ker ta haiku izraža avtorovo spoznanje, da je Amerika danes povsod. Torej, ta haiku se može razumeti tudi kot "kritika" globalizma.
Na eni od prejšnjih delavnic je Barbara citirala znani Bashoov haiku o Matsushimi, v katerem se ime tega otoka ponovi kar trikrat in je edina vsebina tega haikuja. Torej, objektivni stil skice (shasei), katertega zagovarja neo-klasična šola Shiki-Kyoshi je ena od možnosti haikuja. Ekspresivni pesniki zelo pogosto koristijo ritem kot sredstvo in ponavljanja besed so takrat upravičena. V Sarinem haikuju očitno ne gre za ekspresionizem. Morda bi se dalo zapis
ati ta haiku brez ponavljanja besed, na primer:

Sredi zelenih
hribov stoji podrta
lesena hiša

Struktura tega haikuja je sedaj spremenjena: namesto klasične, dvodelne strukture je enodelna, kompaktna pesem brez praznega prostora med verzi. Glagol "stoji" je zamenjal "vidim", kar izloči pesnika iz pesnitve, pesem postane objektivna skica. Verjetno bi se se vse to dalo narediti tudi v dvodelni obliki. Recimo:

Lesena hiša.
Sredi zelenih hribov
stoji podrta.

To bi lahko bila "objektivno" najboljša verzija.
Na vrsti so bili moji haikuji iz Makedonije:

Dim canabisa
angelska gloriola
Sv. Dimitra

Avtor: Dimitar
Kigo: Sveti Dimitar (jesen)
Komentar: Motivi za zapisati ta haiku so kompleksni. Kot prvo hotel sem ohraniti spomin na prijetno festivalsko druženje. Potem, nič manj pomembna je bila priložnost uporabiti lastno ime kot kigo, in na koncu ta haiku vsebuje tudi nekaj parodičnosti. Sveti Dimitar je v koledarju pravoslavne cerkve (na kar me je spomnila Makedonija) cerkveni praznik (Mitrovdan), ki se praznuje 26. oktobra (po gregorijanskem koledarju) ali pa 8. novembra (po julijanskem koledarju). Enako je mogoče uporabiti kot kigo določena imena iz slovenskega cervenega koledarja, narodnega koledarja, izraze iz setvenega koledarja, slovanska in slovenska imena za mesece itn. (PS. Sveti Dimitar velikomučenik, je edini svetnik kristjanstva, ki ubija ljudi--sveti bojevnik kristjanstva. V bolgarskem nacionalnem mitosu je Hadži Dimitar junak pesme Hrista Boteva, ki je za Bolgare to kar je Prešern za Slovence, nacionalni junak.) Seveda dim kanabisa vrže drugačno luč na svetnika.

Gori doli po
Strumici--dolga je noč
veselih ljudi

Avtor: Dimitar
Kigo: dolga noč (zima)
Komentar: Strumica je mesto v jugovzhodni Makedoniji na istoimeni reki. Dolga noč je večpomenska beseda, ki asocira na letni čas (kigo) obenem pa pove dosti o dogotku čigav subjekt so veseli ljudi. Tukaj je torek primer idealne uporave kigoja, kot "besede z namenom".

Sova skovika;
spolnost se je prikradla
v naš pogovor

Avtor: Dimitar
Kigo: skovikanje sove
Komentar: Še en primer šolske uporabe kigoja. Sovin skovik kot poziv na parjenje se odlično ujema s karekterom dolgega festivalskega druženja uz alkohol pri katerem se, z časom, v različne pogovorne teme, prikrade flirt in poleg ostalih, pokažejo tudi seksualni interesi.

V tehno ritmu
govorimo makedonski,
srbski, bolgarski...

Avtor: Dimitar
Kigo: tehno ritem /disco/(poletje)
Komentar: Obdobje masovnega obiska disko klubov je poletje.

Sonce in sence--
na letališču v Skopju
prijatelji

Avtor: Dimitar
Kigo: sonce in sence (poletje)
Komentar: ritem je 5,8,4 (17), kigo se nanaša na letni čas, pa tudi na prijateljstvo

BRANJE: HOSHINAGA FUMIO (1933- )

Vzavalovil je
vodo in postal svetnik-
kačji pastir

Srbi atletsko
stopalo, ker ne more
postati Hitler

Zabavišni park
poln je z nacisti
te jeseni

Spomladno drevo-
vzpenjam se dokler ne
zagledam vojno

Žvečilni gum kot
da iz protesta žveči
poletni puntar

Prvi dan zime-
sprehodim se skoraj
že odrvenel

Ligenj, pepermint,
udbovec, požganina,
turški nageljni

( Prevod: Dimitar Anakiev )